Osnovni podatki

Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Datum objave: 13.2.2015
Datum zaključka: 2014-2020

Predmet razpisov:

13. 2. 2015 – Evropska komisija je danes uradno potrdila Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP) tudi za Slovenijo. Slovenija je tako v skupini prvih držav članic, ki bodo lahko začele izvajati ukrepe novega programskega obdobja. Finančno ta potrditev za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja pomeni dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega bo Slovenija prejela 838 milijonov evrov iz proračuna EU.

Predlog PRP 2014 – 2020 je bil s strani Slovenije formalno posredovan Evropski komisiji 16. 06. 2014. Nanj je Slovenija 22. 09. 2014 prejela 286 pripomb. Večina pripomb se je nanašala na poglavje 8, od tega največ na merila za izbor ter ukrepe KOPOP, Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete in LEADER (CLLD). Sledila so intenzivna usklajevanja z EK in hkrati tudi s ključnimi strokovnjaki in deležniki v Sloveniji. Drugi predlog PRP je bil Komisiji posredovan 5. 12. 2014, nanj pa je Slovenija prejela le nekaj tehničnih pripomb, ki so se prav tako usklajevale s ključnimi strokovnjaki. Končni predlog PRP 2014 – 2020 je bil s strani Slovenije posredovan Komisiji 21. 01. 2015.

PRP 2014 – 2020 se osredotoča na tri glavna področja, s katerimi bo Slovenija zagotavljala izboljšanje biodiverzitete (29 % vključenih kmetijskih zemljišč), stanja voda (25 % vključenih kmetijskih zemljišč) in tal (27 % vključenih kmetijskih zemljišč), konkurenčnost kmetijskega sektorja (3,4 % kmetijskih gospodarstev bo prejelo podpore za naložbe) in socialno vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij (kar 66 % prebivalstva bo vključenega v lokalne razvojne strategije in vzpostavljenih bo skoraj 600 novih delovnih mest), s čimer v največji meri odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi analize danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi vpetosti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in celotnem prostoru. Za krepitev konkurenčnosti bo namenjenih dobrih 20 % sredstev, za tržno povezovanje dobrih 9 %, za naravne vire skoraj 52 %, za diverzifikacijo pa več kot 15 %. Finančno to za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja pomeni dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega 838 milijonov evrov iz proračuna EU.

Ostale informacije:

OSTALE INFORMACIJE PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA 2014 – 2020 RS

Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014-2020) je skupni programski dokument posamezne države članice EU in Evropske komisije (EK), ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). EKSRP je skupaj s preostalimi strukturnimi in kohezijskim skladom ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo vključen v t.i. »skupni strateški okvir EU skladov« in s tem neposredno vpet v doseganje ciljev Strategije Evropa 2020. Odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih država članica opredeli na podlagi analize danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi vpetosti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in celotnem prostoru.

Trajnostni koncept razvoja kmetijstva z opredeljenimi strateškimi cilji bo izveden z uresničitvijo naslednjih šestih prednostnih nalog EU, opredeljenih v Uredbi za razvoj podeželja (Uredba 1305/2013/EU):
• spodbujanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in podeželskih območjih;
• krepitev konkurenčnosti vseh tipov kmetijstva ter vitalnost kmetij;
• spodbujanje organiziranosti živilske verige in upravljanje s tveganjem v kmetijstvu;
• obnavljanje, ohranjanje in krepitev ekosistemov odvisnih od kmetijstva in gozdarstva;
• spodbujanje učinkovitosti virov ter podpora premiku k nizkoogljičnemu in klimatsko prožnemu gospodarjenju v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju;
• spodbujanje socialne vključenosti, zmanjšanje revščine in ekonomski razvoj podeželskih območij. Inovacije, okolje in klimatske spremembe so vključene kot horizontalne teme.

V okviru PRP 2014-2020 je na voljo dobrih 1,1 milijarde evrov. Za krepitev konkurenčnosti bo namenjenih dobrih 20 % sredstev, za tržno povezovanje dobrih 9 %, za naravne vire skoraj 52 %, za diverzifikacijo pa več kot 15 %.

Na osnovi analize stanja in SWOT analize, opredeljenih potreb ter ob upoštevanju nacionalnih strateških dokumentov, ki opredeljujejo razvoj kmetijstva, živilstva in gozdarstva do leta 2020 je Slovenija opredelila 6 težišč ukrepanja:
• Pospešitev procesov strukturnega prilagajanja v kmetijstvu in s tem ustvarjanje pogojev za povečanje produktivnosti slovenskega kmetijstva.
• Učinkovitejše tržno organiziranje kmetijstva, krepitev agroživilskih verig ter večja prepoznavnost in kakovost lokalno pridelanih proizvodov.
• Trajnostno izkoriščanje gozdov in povečanje dodane vrednosti lesa z boljšim tržnim povezovanjem na področju gozdarstva in vzdolž gozdno-lesne verige ter povečanjem konkurenčnosti na področju gozdarstva in neindustrijske predelave lesa.
• Spodbujanje kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na ohranjanje naravnih virov in prilagajanje na podnebne spremembe.
• Zelena delovna mesta in skladen in vzdržen razvoj podeželja, ki temelji na razvoju endogenih potencialov lokalnega okolja.
• Prenos znanja in inovacij, skrb za okolje in podnebne spremembe so horizontalni cilji, ki jih zasleduje vseh pet prednostnih področij ukrepanja.
Z navedenimi težišči ukrepanja se sledi ciljem strategije Evropa 2020, priporočilom EK, izbranim tematskim ciljem Partnerskega sporazuma in prednostnim nalogam, kot so določene z Uredbo 1305/2013/EU. Omenjena težišča PRP 2014-2020 se tesno povezujejo tudi z Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« ter ostalimi ključnimi strateškimi dokumenti, ki opredeljujejo razvoj Slovenije do leta 2020.
Ključne novosti:
• Prenovljena Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila vsebujejo 19 operacij, ki so sestavljene iz obveznih in izbirnih zahtev. Upravičenec mora izvajati obvezne zahteve, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev posamezne operacije, če so v okviru posamezne operacije le-te na voljo.
• Na investicijskem področju bolj ciljno usmerjene investicije ter povezane s horizontalnimi cilji: okoljem, inovacijami in podnebnimi spremembami.
• Novo dodan ukrep, to je ukrep, namenjen sanaciji gozdov po žledolomu.
• Izrazit poudarek ukrepom prenosa znanja, svetovanja in sodelovanja. Ti ukrepi se medsebojno povezujejo in se s tem krepijo. Prenos znanja in inovacij smo postavili v sam center programa, saj si želimo spodbuditi hitrejši prenos najnovejših spoznanj in inovacij iz raziskovalne sfere v prakso in s tem neposredno krepiti konkurenčnost kmetijstva, gozdarstva in živilsko-predelovalne panoge. Vsi omenjeni ukrepi imajo poleg tehnološko-razvojne tudi izrazito močno okoljsko in podnebno dimenzijo, zaradi česar bodo lahko neposredno krepili učinke okoljsko-podnebnih ukrepov PRP 2014–2020.
• Uvedba finančnih instrumentov zlasti na področju kreditiranja razvoja podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na podeželju.
• Večji poudarek uspešnosti pri doseganju ciljev, rezultatov: na osnovi makroekonomskih pogojenosti, predhodnih pogojenosti in pregleda uspešnosti.
• Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) je skupaj z drugimi strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom (t.i. ESI skladi) združen v skupni strateški okvir. Kot del skupnega strateškega okvira mora prispevati k uresničevanju skupnih tematskih ciljev in s tem k doseganju ciljev Evropa 2020.


Prijava na razpis!


Podjetje TIBITO, d.o.o. vam naredi kompletno razpisno dokumentacijo in še več!
Predhodno preverimo podjetje, kmetijski subjekt, …!
Za več informacij nas pokličite na 030-315-421, 040-19-50-19, 030-20-50-20 ali pišete na e-naslov info@tibito.eu in z veseljem vam bomo odgovorili.